Na današnji praznik Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, nas Cerkev vabi, da ponovno premislimo, kdo je za nas Jezus.
Pogosto ga radi sprejmemo kot Odrešenika – kot tistega, ki nas ljubi, ki nam odpušča, ki nas rešuje iz naših stisk. In prav je tako: On je naš Odrešenik. Toda današnji praznik nam postavlja še drugo resnico, ki je včasih nekoliko zahtevnejša: Jezus ni samo naš Odrešenik, je tudi naš Kralj.
Ko rečemo, da je Kralj, ne mislimo na kralje tega sveta – na oblast, moč ali prestiž. Jezusovo kraljestvo ni utemeljeno v sili, temveč v resnici, ljubezni in zvestobi. A vendar ostaja kraljestvo. In vsak kralj – tudi najbolj ljubeč – ima pravico, da ga poslušamo, da mu sledimo, da sprejmemo njegove zapovedi kot vodilo svojega življenja.
In tukaj se pogosto zataknemo. Radi smo odrešeni, manj radi pa vodeni. Radi sprejmemo dar, bolj težko pa nalogo. Radi imamo Jezusa kot prijatelja, morda manj kot tistega, ki ima nad nami oblast.
Toda, bratje in sestre, ne moremo ločiti tega, kar je Bog združil: Jezus je Odrešenik prav zato, ker je Kralj.
In je Kralj prav zato, ker je Odrešenik.
Sprejeti Jezusa kot Kralja pomeni sprejeti, da njegove besede niso samo lepi nasveti, temveč resnična pot življenja. Pomeni, da njegove zapovedi niso omejitev, temveč svoboda. Pomeni, da njegove odločitve postavimo pred svoje želje, njegovo voljo pred svoj ponos.
Sprejeti Jezusa kot Kralja pomeni dovoliti, da On vodi naše misli, naš čas, naše odnose, naše izbire — vse tisto, kar bi kralju pripadalo.
Ko danes pogledamo na križ, vidimo Kralja, ki vlada tako, da daruje samega sebe. Ko pogledamo na evharistijo, sprejemamo Kralja, ki se sklanja k nam. Ko poslušamo evangelij, poslušamo Kralja, ki govori z glasom večne razumnosti in modrosti. Naj nas današnji praznik povabi, da Jezusa ne sprejmemo le tam, kjer nam je udobno, temveč tudi tam, kjer nas izziva, preoblikuje, vodi.
Prosimo ga danes za pogum, da bi mu resnično dali prvo mesto – ne samo v besedah, temveč v življenju. Da bi ga častili ne le z molitvijo, temveč s poslušnostjo. Da bi bil On naš Kralj, mi pa njegovi zvesti učenci.
Naj živi Kristus, naš Kralj – v naših srcih, v naših družinah, v naši skupnosti in v vsem našem življenju.
