V draveljski cerkvi imamo zelo zanimive jaslice, ki jih pripravljajo mladi in so vsako leto drugačne, lepe in privlačne in jih zaradi sporočilnosti, ki jo prinašajo te »katehetske jaslice«, obiskujejo ljudje od vsepovsod, tudi iz tujine. Imamo pa v župniji tudi druge jaslične zanimivosti, na primer zelo stare in izvirne kotne jaslice, drugje originalne lesene jaslice slikarke Bare Remec…Pri Svetinovih so se pa odločili, da bodo zbirali jaslice. Marinka in Janko sta jih v 25 letih kupila, dobila, naredila že za kar obsežno zbirko. Bila sta med soustanovitelji slovenskega društva ljubiteljev jaslic, pomagala sta tudi ponovno oživiti revijo Jaslice.
Na obisku pri Svetinovih so nastale te fotografije jaslic, ki so v božičnem času razstavljene vsepovsod po stanovanju.
Povedala sta, da je njihova zbirka začela nastajati v času, ko je Janko sam začel iz lesa izdelovati jaslice – sv. družine, kajti takih, kot jih je želel imeti, v trgovinah ni našel. Naredil jih je zase, kasneje še za sorodnike, prijatelje, znance, ki so ga prosili zanje. Potem pa je začel jaslice, ki so mu bile všeč, kupovati. Prinašali so mu jih tudi prijatelji, sorodniki, znanci – z bolšjega trga, iz tujine, od doma… Tako so se v četrt stoletja nabrale v hišni zbirki jaslice mnogih znanih slovenskih jasličarjev – Ane Korenč, Francija Srnela, Mateje Kozmus, Cena Razingerja, Tomaža Lavriha, Ane Češarek, Janeza Debeljaka…, pa kiparjev in slikarjev Viktorja Konjedica, Vinka Ribnikarja, Staneta Jarma, Jelke Reichman Bare Remec, Marije Prelog, Jerneja Malija, Antona Dolenca. Imata več kot 20 jaslic iz idrijske čipke, večino je sklekljala Marinkina sestra Ivana Čibej iz Idrije. Nekaj čipk je iz Češke.
Repliko Šubicovih kulisnih cerkvenih jaslic iz Železnikov mu je naredil Tone Kalan, jaslice Bare Remec, ki jih je v reviji Dom in svet leta 1942 narisala, je izrezljal sam in jih oblekel, kot si je to zamislila avtorica.
Gospod Svetina pa je jaslice ustvarjal tudi v kamnu, med njimi je tudi grb društva ljubiteljev jaslic, ki je povečana replika pečata iz benediktinskega samostana v Gornjem gradu iz 13. stoletja in je najstarejša upodobitev jaslic na naših tleh.
Poleg novejših so ohranjene tudi stare papirnate jaslice iz kmetije Ježarjevih pod Šmarno goro, pa družinske jaslice, prav tako papirnate družine Dečman iz Tržiča, oboje stare krepko čez sto let.
Jaslice so prihajale tudi iz Afrike, Tanzanije, Ugande, Mehike, iz ZDA in Kanade. Nazadnje se je prišla Sveta družina iz Mehike, ki jo je prinesel p. Miran Žvanut.
Marsikatere jaslice je mogoče videti tudi na razstavah po Sloveniji. Letos so razstavljene v Jurkloštru, Kočevju, na Sveti gori in v Idriji.
