»Hôdi za menoj!«

Besedilo iz zgibanke ob jaslicah:

Božič, praznik Gospodovega rojstva, je močno povezan s simboliko luči. Na začetku Janezovega evangelija je ta zelo nazorna: » In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« (Jn 1,5) Ta vrstica nas postavi pred izziv dovzetnosti za luč, ki je Kristus. Od tod smo draveljski jasličarji črpali navdih za letošnje jaslice in ga našli v svetem Petru. Njegova hoja za Kristusom je polna trenutkov nemira, razočaranj, nerazumevanja, a tudi upanja, miru in veselja. Petrova življenjska zgodba nam nazorno pokaže, da gre za naporno in dolgo romanje, na katerem pa nam ob strani stoji Gospod.

Petrovo romanje se prične, ko Jezus osebno pristopi do njega in se mu razodene. Petra tak pristop preseneti in ga prevzame do te mere, da njegovo povabilo sprejme in se odpravi za njim. Bog hrepeni po stiku s človekom in želi biti navzoč v njegovem življenju. Peter se nad  njim hitro navduši, pa vendar ga od božje navzočnosti hitro oddalji že prva večja preizkušnja in se prične potapljati. Bog se od njega ne loči, pač pa mu priskoči na pomoč.

Jezus na Petra naredi globok vtis in zanj ni več dvoma, kdo je božji Sin. Svojo vero vanj mu tudi jasno izpove. Kljub vsem tem izkušnjam božje navzočnosti pa Peter Jezusu vsiljuje svojo vizijo odrešenja in božjim načrtom ne daje prednosti. To ga privede do konflikta z Jezusom, ki mu ljubeče razodene kaj pomeni hoditi za njim.

Pred prihodom v Jeruzalem Jezus na goro popelje tri učence, med njimi tudi Petra. Tam se jim prikaže v vsej svoji slavi, da bi jim vlil upanje pred veliko nočjo. Peter takrat božje vizije odrešenja še ne razume, kar ga kasneje privede do trenutka, ko Jezusa na dvorišču velikega duhovnika zataji. Ravno ob tej priložnosti pa v Jezusovem pogledu spozna veličino božje ljubezni in se zave svoje grešnosti. Peter tako spozna, kaj pomeni hoditi za Gospodom in to kasneje tudi izpove pred vstalim Kristusom.   

Peter torej raste v odnosu z Bogom in od njega prejema kreposti, s katerimi je sposoben vnašati  luč med ljudi. Tako premaguje človeško grešnost v sebi. V skladu z božjim načrtom ozdravlja in prinaša Besedo med Jude in pogane, kar ga privede pred sodno oblast in tudi v ječo. Zaveda se, da so vse preizkušnje, ki so mu naložene, v skladu z božjo voljo in da mu Bog vedno stoji ob strani. V tem zaupanju do Gospoda gre vse do konca, do same smrti na križu. Peter še na križu priznava svojo majhnost, ko ne dovoli, da bi bil križan, kot je bil križan Jezus, pač pa obrnjen z glavo navzdol.

V  jaslicah je torej predstavljena Petrova duhovna pot, ki se prične, ko Jezus pokliče ribiče in se nadaljuje z Jezusovo hojo po vodi, Petrovo izpovedjo vere in njegovega odziva ob Jezusovi napovedi smrti. Prikazali smo tudi Jezusovo spremenitev na gori, Petrovo zatajitev, vstalega Jezusa in Petra, Petrov govor na Binkoštni dan, Petra in Janeza pred velikim zborom, Petrovo obuditev Tabite, Petra in Kornelija, Petra v ječi in nazadnje še Petrovo križanje. Sveta družina se nahaja v neposredni bližini prizora Petrovega križanja – s tem smo želeli prikazati, kako je Peter s svojo zvestobo Gospodu vse do smrti na križu postal luč, ki sveti v temi.

Dragi obiskovalec! Draveljski jasličarji ti ob letošnjih božičnih praznikih želimo, da bi v novorojenem  Gospodu prepoznaval luč, kot jo je prepoznal Peter. Naj te Petrov zgled navdihuje in ti daje moči za preizkušnje, ki te čakajo na tvoji poti za Gospodom!

draveljski jasličarji

 

Luka 5,1-11
Jezus pokliče prve učence

5
1 Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru, 2 je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže. 3Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. 4 Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« 5 Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.« 6 In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. 7 Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. 8 Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« 9 Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, 10 prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« 11 In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.

Matej 14,22-33
Jezus hodi po vodi

22 In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. 23 In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. 24 Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. 25 Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. 26 Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. 27 Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 28 Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« 29 On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. 30 Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« 31 Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« 32 In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. 33 Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.«

 

Matej 16,13-20
Peter izpove vero

13 Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« 14 Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« 15 Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« 16 Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« 17 Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. 18 Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. 19 Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, borazvezano v nebesih.‹« 20 Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne povejo, da je on Mesija.

 

Matej 16,21-28
Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

21 Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen. 22 Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« 23 On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« 24 Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. 25 Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. 26 Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? 27 Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu. 28 Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Sina človekovega prihajati v njegovem kraljestvu.«

Marko 9,2-13
Jezusova spremenitev

2 Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil. 3 Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. 4 In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. 5 Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 6 Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. 7 Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« 8 Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi.
9 In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 10 To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih. 11 In vprašali so ga: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« 12 Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse prenavlja, toda kako, da je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? 13 A povem vam, da je Elija že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«

 

Luka 22,54-62
Peter zataji Jezusa

54 Zgrabili so ga torej in odvedli. Pripeljali so ga v hišo vélikega duhovnika; Peter pa je šel od daleč za njim. 55 Sredi dvorišča so zakurili ogenj, in ko so sedli skupaj, je Peter sédel mednje. 56 Ko ga je videla neka dekla, da sedi pri ognju, je uprla vanj oči in rekla: »Tudi ta je bil z njim.« 57 On pa je tajil in dejal: »Ne poznam ga, žena.« 58 Kmalu nato ga je videl nekdo drug in pripomnil: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je rekel: »Človek, nisem.« 59 Kakšno uro pozneje je spet nekdo drug zatrjeval: »V resnici je tudi ta bil z njim, saj je vendar Galilejec.« 60 Peter pa je rekel: »Človek, ne vem, kaj praviš.« In tisti trenutek, ko je še govoril, je petelin zapel. 61 In Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« 62 In šel je ven in se bridko zjokal.

 

Janez 21,15-19
Jezus in Peter

15 Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« 16 Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« 17 Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! 18 Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« 19 To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

 

Apostolska dela 2,14-41
Peter govori na binkoštni praznik

14 Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam! 15 Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura, 16 temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joélu:
17 In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog:
razlil bom od svojega Duha čez vse meso,
in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere
in vaši mladeniči bodo gledali videnja
in vaši starci bodo sanjali v sanjah.
18 Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle
bom v tistih dneh izlil od svojega Duha
in bodo prerokovali.
19 In dal bom čudeže zgoraj na nebu
in znamenja spodaj na zemlji,
kri in ogenj in dimne oblake.
20 Sonce se bo spremenilo v temo
in mesec v kri,
preden pride veliki in sijajni Gospodov dan.
21 In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.
22 Možje Izraelci, poslušajte te besede! Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji, katera je Bog po njem delal med vami, kakor sami veste, 23 njega so – prav kakor je Bog hotel in predvideval – izročili vam, vi pa ste ga po rokah krivičnežev pribili na križ in umorili. 24 Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim. 25 David namreč pravi o njem:
Vedno sem videl pred sabo Gospoda,
na moji desnici je, da ne omahnem.
26 Zato se je razveselilo moje srce in vzradostil se je moj jezik.
In v upanju bo počivalo moje meso,
27 ker moje duše ne boš prepustil podzemlju,
svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe.
28 Dal si mi spoznati pota življenja,
napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.
29 Bratje! Dovolíte, da vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: umrl je, bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne. 30 Ker je bil prerok, je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da bo sad njegovih ledij posadil na njegov prestol. 31 Videl je v prihodnost in govoril o vstajenju Mesija, da
ni bil prepuščen podzemlju
in njegovo meso ni videlo trohnobe.
32 Tega Jezusa je Bog obudil in mi vsi smo temu priče. 33 Bil je povišan na Božjo desnico in od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha in tega Duha je razlil, kakor vidite in slišite. 34 David ni šel v nebesa in vendar sam pravi:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
Sédi na mojo desnico,
35 dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.
36 Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Mesija.«
37 Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?« 38 Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. 39 Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.« 40 Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal in jim govoril: »Rešíte se iz tega pokvarjenega rodu!« 41 Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi.

 

Apostolska dela 4,1-22
Peter in Janez pred vélikim zborom

4
1 Medtem ko sta govorila ljudstvu, so k njima pristopili duhovniki in poveljnik templja in saduceji. 2 Bili so vznemirjeni, ker sta učila ljudstvo in oznanjala, da je v Jezusu vstajenje od mrtvih. 3 Zgrabili so ju in ju zadržali v ječi do naslednjega dne, zakaj večerilo se je že. 4 Mnogi od tistih, ki so slišali besedo, pa so sprejeli vero in njihovo število je naraslo na kakih pet tisoč.
5 Drugi dan so se v Jeruzalemu zbrali poglavarji, starešine in pismouki. 6 Bili so tam véliki duhovnik Hana, Kajfa, Janez, Aleksander in vsi drugi iz rodu vélikih duhovnikov. 7 Dali so ju privesti predse in ju zasliševali: »Kako sta to naredila? S kakšno močjo? V čigavem imenu?« 8 Tedaj jim je Peter, poln Svetega Duha, odgovoril: »Poglavarji ljudstva in starešine! 9 Danes naju zaslišujete zaradi dobrote, ki sva jo storila bolnemu človeku. Po kom je ta ozdravel? 10 Bodi znano vsem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je obudil od mrtvih. V njegovem imenu stoji ta človek zdrav pred vami. 11 On je
kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli,
a je postal vogalni kamen.
12 V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« 13 Videli so Petrovo in Janezovo pogumno odkritost; opazili so, da sta preprosta človeka in brez izobrazbe. Čudili so se in so spoznali, da sta se družila z Jezusom. 14 Toda ker so videli človeka, ki je stal ozdravljen poleg njiju, jima niso mogli ugovarjati. 15 Veleli so jima, naj se umakneta iz zbornice, ter se posvetovali. 16 »Kaj naj storimo z njima?« so govorili. »Po njiju se je zgodil očiten čudež. Stvar se je razvedela med vsemi jeruzalemskimi prebivalci; tega ne moremo tajiti. 17 Da pa se glas o tem ne bi še bolj raznesel med ljudstvom, jima bomo zabičali, da ne smeta pred nikomer več govoriti o tem imenu.« 18 In poklicali so ju nazaj in jima zapovedali, da nikakor ne smeta več govoriti in učiti v Jezusovem imenu. 19 Toda Peter in Janez sta jim odvrnila: »Presodite, kaj je bolj pravično pred Bogom: poslušati vas ali Boga? 20 Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala.« 21 Nato so jima še huje grozili. Ker pa niso našli nobenega razloga, da bi ju kaznovali, so ju odpustili zaradi ljudi, saj so vsi poveličevali Boga spričo tega, kar se je zgodilo; 22 zakaj človek, ki je bil po tem znamenju ozdravljen, je imel že čez štirideset let.

 

Apostolska dela 9,36-43
Peter obudi Tabíto

36 V Jopi je živela učenka, ki ji je bilo ime Tabíta, kar v prevodu pomeni »Gazela«; bila je polna dobrih del in rada je delila miloščino. 37 Ravno v tistih dneh pa je zbolela in umrla. Umili so jo in položili v gornji prostor hiše. 38 Jopa leži nedaleč od Lide. In ker so učenci slišali, da se tam mudi Peter, so poslali k njemu dva moža s prošnjo: »Brez odlašanja pridi k nam!« 39 Peter je vstal in šel z njima. Ko je prispel tja, so ga peljali v gornji prostor. Obstopile so ga vdove, ki so vse imele solzne oči; razkazovale so mu halje in obleke, ki jih je bila sešila Gazela, ko je živela med njimi. 40 Peter je poslal vse ljudi iz izbe, pokleknil in molil. Nato se je obrnil k truplu in rekel: »Tabíta, vstani!« Odprla je oči, in ko je zagledala Petra, je sedla. 41 Dal ji je roko in ji pomagal vstati. Nato je poklical svete in vdove in jim jo pokazal živo. 42 Novica o tem se je razvedela po vsej Jopi in veliko ljudi je sprejelo vero v Gospoda. 43 Nato je Peter dalj časa ostal v Jopi pri nekem strojarju Simonu.

 

Apostolska dela 10,1-33
Peter in Kornelij

10
1 V Cezareji je živel mož z imenom Kornelij, stotnik čete, ki se je imenovala itálska. 2 Bil je pobožen in bogaboječ z vso svojo družino. Ljudem je delil obilno miloščino in vedno molil k Bogu. 3 Podnevi – približno ob deveti uri – je v prikazni razločno videl, kako prihaja k njemu Božji angel, ki ga je ogovoril: »Kornelij!« 4 Kornelij se je zastrmel vanj in preplašen vprašal: »Kaj je, gospod?« Angel mu je rekel: »Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle k Bogu in spomnil se je nate. 5 In zdaj pošlji nekaj mož v Jopo, da ti pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! 6 Ta je gost pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.« 7 Ko je angel, ki mu je to govoril, odšel, je Kornelij poklical dva izmed svojih služabnikov in vojaka, pobožnega moža iz svojega zvestega spremstva. 8 Povedal jim je vse in jih poslal v Jopo.
9 Naslednjega dne, ko so bili ti na poti in so se že bližali mestu, se je Peter vzpel na teraso, da bi molil; bilo je okrog poldne. 10 Postal je lačen in zaželel si je jesti. Pripravljali so mu jed, njega pa je obšlo zamaknjenje. 11 Videl je odprto nebo, iz katerega se je spuščala posoda, podobna velikemu platnenemu prtu; s štirimi vogali se je spuščala na zemljo. 12 V njej so bile vsakovrstne štirinožne živali in laznina zemlje in ptice neba. 13 In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!« 14 Peter je odgovoril: »Ne, Gospod! Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.« 15 Glas pa mu je drugič rekel: »Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto!« 16 To se je ponovilo še tretjič in posoda se je v hipu dvignila v nebo.
17 Peter je v sebi ugibal, kaj naj bi pomenila prikazen, ki jo je videl. In glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova hiša, in že so stali pri vratih. 18 Zaklicali so in vprašali, ali se tu kot gost mudi Simon, ki se imenuje Peter. 19 Peter je še vedno premišljal o prikazni, ko mu je Duh rekel: »Glej, trije možje te iščejo. 20 Vstani in stopi dol! Brez odlašanja odpotuj z njimi, kajti jaz sem jih poslal!« 21 Peter je stopil k njim in rekel: »Glejte, jaz sem tisti, ki ga iščete! Kaj vas je pripeljalo sem?« 22 Odgovorili so: »Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, za katerega pričuje vse judovsko ljudstvo, je dobil od svetega angela naročilo, naj te povabi na svoj dom in posluša tvoje besede.« 23 Povabil jih je v hišo in pogostil.
Drugi dan je vstal in odpotoval z njimi; spremljalo ga je nekaj bratov iz Jope. 24 Naslednjega dne je prispel v Cezarejo; tam ga je že čakal Kornelij, ki je povabil k sebi svoje sorodnike in bližnje prijatelje. 25 Peter je hotel vstopiti, tedaj pa mu je Kornelij prišel naproti in padel pred njim na kolena. 26 Peter mu je vêlel vstati z besedami: »Vstani! Tudi jaz sem samo človek.« 27 Medtem ko se je z njim pogovarjal, je stopil v hišo; tam je našel zbranih veliko ljudi. 28 Rekel jim je: »Dobro veste, da je zoper postavo, če se človek judovskega rodu druži ali shaja s človekom tujega rodu. Meni pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati omadeževanega ali nečistega. 29 Zato sem brez ugovora prišel, ko ste me poklicali. Toda rad bi vas vprašal, zakaj ste poslali pome.« 30 Kornelij mu je odgovoril: »Bilo je pred štirimi dnevi, prav ob istem času. Molil sem ob deveti uri v svoji hiši in glej, predme je stopil mož v belem oblačilu 31 in mi rekel: ›Kornelij! Bog je uslišal tvojo molitev in se spomnil tvoje miloščine. 32 Pošlji v Jopo in pokliči Simona, ki se imenuje Peter; kot gost se mudi pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.‹ 33 Takoj sem poslal pote. Lepo si storil, da si prišel. In tako smo zdaj vsi zbrani vpričo Boga, da slišimo vse, kar ti je naročil Gospod.«

 

Apostolska dela 12,1-19
Peter v ječi

12
1 V tistem času se je kralj Herod namenil, da udari po nekaterih, ki so pripadali Cerkvi. 2 Z mečem je dal usmrtiti Janezovega brata Jakoba. 3 Ko je videl, da je to Judom všeč, je dal zgrabiti tudi Petra; bilo je v dneh nekvašenega kruha. 4 Dal ga je prijeti in vreči v ječo ter ukazal štirim četvericam vojakov, naj ga stražijo. Namenil se je, da mu bo po pashi javno sodil. 5 Peter je bil torej v ječi, Cerkev pa je zanj vztrajno molila k Bogu.
Bog reši Petra iz ječe
6 Tisto noč, preden ga je Herod nameraval pripeljati pred ljudstvo, je Peter spal med dvema stražarjema. Bil je vklenjen v dvojne verige in vojaka sta stala na straži pred vrati. 7 In glej, Gospodov angel je stopil k njemu in svetloba je oblila celico. Angel je Petra sunil v bok, ga prebudil in mu rekel: »Hitro vstani!« In verige so mu padle z rok. 8 Nato mu je angel rekel: »Opaši se in priveži si sandale!« In storil je tako. Nato mu je rekel: »Ogrni si plašč in pojdi za menoj!« 9 Šel je iz ječe in stopal za njim. In ni vedel, da je res, kar se dogaja po angelu; mislil je, da vidi prikazen. 10 Šla sta mimo prve in mimo druge straže ter prispela do železnih vrat, ki držijo v mesto. Vrata so se jima sama od sebe odprla. Stopila sta na prosto in hodila po ulici; in angel je nenadoma izginil. 11 Tedaj se je Peter zavedel in rekel: »Zdaj vem, da je res! Gospod je poslal svojega angela in me rešil iz Herodove roke in pred vsemi nakanami judovskega ljudstva.« 12 In ko si je o tem prišel na jasno, je stopil do hiše Marije, matere Janeza Marka, kjer je bilo veliko zbranih in so molili. 13 Potrkal je na vežna vrata in služkinja z imenom Roda je šla poslušat, kdo trka. 14 Prepoznala je Petrov glas in od samega veselja ni odprla vrat, ampak je stekla povedat: »Peter stoji pred vrati!« 15 Rekli so ji: »Blede se ti!« Ona pa je zatrjevala, da je res. Tedaj so rekli: »Njegov angel je.« 16 Peter je še kar naprej trkal. Ko so nazadnje le odprli, so ga zagledali in osupnili. 17 Z roko jim je dal znamenje, naj bodo tiho, in povedal jim je, kako ga je Gospod rešil iz ječe. »Sporočite to Jakobu in bratom!« je naročil, nato pa odšel in odpotoval v drug kraj.
18 Ko se je zdanilo, je zavladal med vojaki nemajhen preplah: kaj neki se je zgodilo s Petrom? 19 Herod je ukazal, naj ga poiščejo. Ko ga ni našel, je zasliševal stražarje in jih dal usmrtiti. Nato je odšel iz Judeje in ostal nekaj časa v Cezareji.

 

Petrovo križanje

Matej 27,32-37
Jezusa križajo
32 Ko so šli ven, so naleteli na človeka iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ. 33 Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Golgota, kar pomeni ›kraj lobanje‹, 34 so mu dali piti vina, pomešanega z žolčem. In pokusil je, a ni hotel piti. 35 Ko so ga križali, so si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali. 36 Sedeli so in ga tam stražili. 37 Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: »Ta je Jezus, judovski kralj.«

 

Sveta Družina

Janez 1,1-18
Beseda se je učlovečila
1 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. 2 Ta je bila v začetku pri Bogu. 3 Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. 4 V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. 5 In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.
6 Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. 7 Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. 8 Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. 9 Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. 10 Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. 11 V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. 12 Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime 13 in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.
14 In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. 15 Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« 16 Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. 17 Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. 18 Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.