Bog, ki gleda
Besedilo iz zgibanke ob jaslicah:
Izhodišče letošnjih jaslic predstavlja kontemplacija o učlovečenju iz knjižice Duhovne vaje svetega Ignacija Lojolskega. V njej ustanovitelj jezuitov vabi k zrenju Svete Trojice, ki gleda svet in se odloči, da ga odreši po Jezusovem učlovečenju. Takole zapiše sveti Ignacij: »Gledam osebe, ene in druge, najprej tiste na zemlji, tako različne po obleki in vedenju; bele, črne, ene v miru, druge v vojni, ene, ki jokajo, druge, ki se smejejo, zdrave in bolne, te, ki se rojevajo, in druge, ki umirajo.« (Duhovne vaje 106) Sveta Trojica sveta ne gleda od daleč in brez posluha za človeške stiske, temveč z njim sočustuje in mu je povsem predana. Ignacij si predstavlja, da osebe Svete Trojice druga drugi pravijo: »Odrešimo človeški rod!« Prav to je osrednje sporočilo letošnjih jaslic. Greh sicer povzroči, da človek pozabi na ljubeč Božji pogled, vendar On še naprej z isto ljubeznijo spremlja človeške korake. Zaradi greha Bog ne zavrže človeka, ampak išče nove poti, da bi mu lahko znova razodel svojo ljubezen. Vrhunec tega razodevanja je učlovečenje, kajti v Jezusu Bog sam postane človek.
Kako naj torej uprizorimo ljubeč Božji pogled na svet? Draveljski jasličarji bi lahko upodobili Božje obličje ali pa njegovo vsevidno oko, odločili pa smo se, da bomo sledili ikoni Sveta Trojica Andreja Rubljova. Ruski ikonopisec je troedinega Boga predstavil v podobi treh angelov, ki so obiskali Abrahama (1 Mz 18). Tri Božje osebe sedijo na zlatih prestolih, med njimi pa so kelih in hlebi kruha, podobe Jezusove daritve na križu. Prizor s Sveto Trojico kaže na Božjo odločitev in pobudo, pod njim pa je upodobljen človeški odgovor na načrt odrešenja: ker Marija ponižno sprejme angelovo oznanilo in zaupa Božji besedi, lahko prva sprejme učlovečenega Boga.
Način uprizoritve Jezusovega rojstva zopet najde navdih pri Ignaciju Lojolskem. Ta si je po zgledu srednjeveških upodobitev predstavljal, da je bila v betlehemski votlini navzoča tudi dekla, ki je pomagala sveti Družini. Ignacij želi, da bi tisti, ki opravlja duhovne vaje, postal podoben dekli in zato naroča: »Naredim se za ubožnega in nevrednega hlapčiča, jih gledam in zrem in jim strežem v njihovih potrebah, kakor da sem tam navzoč.« (Duhovne vaje 114) Z likom dekle želi Ignacij v nas prebuditi odgovor: to je lahko drža čudenja in češčenja Novorojenega ali pa konkretno dejanje ljubezni do bližnjega.
Na levi in desni strani jaslic je upodobljen svet, ki ga gleda Sveta Trojica. Na levi strani so zbrani nekateri značilni dogodki, v katerih zlo in greh kazita Božjo podobo v stvarstvu: vojna, tovarne, ki onesnažujejo okolje, favele in druga barakarska naselja ter egiptovsko suženjstvo kot značilna podoba človeške zasužnjenosti, tako telesne kot duhovne. V središču teh prizorov je simbolično prikazan pekel, ki pa nima zadnje besede. Mimo betlehemskega hlevčka namreč vodi pot na desno polovico jaslic. Tam so zbrani prizori, v katerih zmaguje dobro, lepo in pravično: v begunskem taborišču so sprejeti vojni begunci, Karitas v ljudski kuhinji deli hrano, pripadniki ekoloških gibanj čistijo naravo.
Dragi župljan, dragi obiskovalec jaslic! Draveljski jasličarji ti želimo, da bi se ob božičnih praznikih znal zaustaviti ob jaslicah in premišljevati skrivnost učlovečenja. Upamo, da boš vsaj za hip začutil, kako Sveta Trojica bdi nad teboj, in tudi sam začel nekoliko drugače zreti na svet. Tvoji pogledi naj postanejo vedno bolj pozorni, naklonjeni in ljubeči. Naj odsevajo ljubeč Božji pogled na svet.
draveljski jasličarji
