I. S Teboj, moj Jezus, grem po sveti poti
in vem, da Te boli, boli, boli.
V ljubezni bil si tolikim napoti
s politiko so Te odstranili.
II. S Teboj, moj Jezus, grem za križem Tvojim,
in vem, da z grehi Te teži, teži.
O, daj nam, da bo vsak pod križem svojim
nadaljeval z ljubeznijo – kot Ti.
III. S Teboj, moj Jezus, čutim prvi padec.
In vem: izbičanega Te duši.
Ti veš, kako pod križem moč upada,
kako takrat se Bog nam daleč zdi.
IV. S Teboj, moj Jezus, vidim Tvojo Mamo,
in vem, kako Tvoj križev pot trpi.
Kako bi rada dala križ na ramo!
A vendar Te za celo pot bodri.
V. S Teboj, moj Jezus, čutim olajšavo:
Cirenec Simon križ si naloží.
A kdo med nami bo ustvaril spravo?
Pod križem narod naš še zdaj leži.
VI. S Teboj, moj Jezus, slutim, da Ti srage
Veronikina ruta briše z lic.
In v njej pustiš poteze Svoje drage –
zaničevanju javnosti navzlic.
VII. S Teboj, moj Jezus, drugi padec čutim.
Izbičano telo od muk drhti.
Kako v laseh so trni krone kruti!
A znova vstajaš – v bič med psovkami.
VIII. S Teboj, moj Jezus, pad Jeruzalema
ni več skrivnost ženam usmiljenim –
da bi spoznale, kaj vse v grehu drema
-in kaj se tudi nam lahko zgodi!
IX. S Teboj, moj Jezus, tretjič čutim cesto,
in vem, da v padcu skoraj ni moči.
Naj rogajo se trg in vas in mesto –
ljubezen kliče Te h Kalvariji.
X. S Teboj, moj Jezus, rad bi nágost skrival!
Ob hlodu v tleh se svetijo žebljí,
že kladivo boleči jek dobiva –
Marija Mama bolj kot prej drhti.
XI. S Teboj, moj Jezus, sem, ko Ti zabija
vsak smrtni greh roké, nogé na križ.
Moj Bog, tri ure muk! Čuj, hudobija,
celo za tebe prosi – Paradiž.
XII. S Teboj, moj Jezus, sem. O, ogenj žeje!
In zmeraj manj je zraka za Tvoj dih.
Prijatelju še Mamo v varstvo daješ,
potem-Očetu krikneš zadnji stih.
XIII. S teboj, moj Jezus, sem, ko s križa
Ti snamejo telo iz rož krvi.
Oči ljubezni k truplu Mama zniža,
oči Deklé, oči hvaležnosti.
XIV. S Teboj, moj Jezus, sem, ko v grob telo Ti
ljubeče položé med skalami.
Z Marijo, tvojo Mamo, se ne motim:
na tretji dan boš vstal iz groba – Živ!
Avtor pesmi je jezuit p. Vladimir Kos. Od leta 1956 deluje na Japonskem kot misijonar in profesor filozofije. Več pesniških zbirk je izdal tudi pri naši Založbi Dravlje. Njegova poezija v slovenskem in japonskem jeziku je verske in domoljubne narave.
Na naslovni sliki je križ iz naše cerkve svetega Roka. Postavljen je bil leta 1965 kot spomin na prvi ljudski misijon v naši župniji. Tudi slike križevega pota so iz cerkve svetega Roka in so delo slikarja Janeza Potočnika, izdelane okrog leta 1800.
