Iz sv. evangelija po Luku (Lk 24, 35-48)
Tisti čas sta učenca pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta Jezusa spoznala po lomljenju kruha. Ko so pa o tem govorili, je Jezus sam vstopil v sredo mednje in jim rekel: “Mir vam bodi!” In vznemirili so se ter se prestrašili in so mislili, da so videli duha.
Rekel jim je: “Kaj ste preplašeni in zakaj vam vstajajo dvomi v srcih? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam; potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.” Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: “Imate tu kaj jesti?” Dali so mu kos pečene ribe. In vzel je ter vpričo njih jedel. Rekel jim je: “To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Treba je, da se dopolni vse, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.”
Tedaj jim je odprl razum, da so umevali pisma. Rekel jim je: “Tako je pisano in tako je bilo treba Kristusu trpeti in vstati tretji dan od mrtvih in v njegovem imenu oznaniti pokoro ter odpuščanje grehov med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu. Vi pa ste priče teh reči.”
Lk 24, 35-48
Duhovna drobtinica: Nihče ni prikrajšan za Jezusa.
Česa torej učenci niso videli? Kristusovega telesa, to je Cerkve med vsemi narodi, ki se je začela v Jeruzalemu. Videli so glavo in verovali v telo glave. Preko tega, kar so videli, so verovali v to, česar niso videli.
Podobni smo jim tudi mi: vidimo nekaj, česar oni niso videli; in ne vidimo nečesa, kar so oni videli. Kaj vidimo, česar oni niso videli? Cerkev med vsemi narodi. Česa ne vidimo, kar so oni videli? Kristusa v mesu. Kakor so oni videli glavo in verovali v telo, tako mi, ki vidimo telo, verujmo v glavo. Kristus, ki so ga videli, jim je pomagal, da so verovali v prihodnjo Cerkev. Nam pa Cerkev, ki jo vidimo, pomaga verovati v Kristusovo vstajenje. Celoten Kristus se je dal spoznati njim in nam, vendar ga v celoti niso videli niti oni niti ga ne vidimo mi. Oni so videli glavo in verovali v telo, mi vidimo telo in verujemo v glavo, vendar ni nihče prikrajšan za Kristusa, v vseh skupaj je celovit.
Sv. Avguštin, +430
(škof v severni Afriki)