Namen vikenda je bil, da se družine bolje spoznamo, da se ob začetku drugega leta naših srečevanj povežemo in postavimo trdne temelje za rast naše skupnosti, da osvežimo in poglobimo naš odnos z Bogom in drug z drugim, pa tudi, da skupaj preživimo lep konec tedna v objemu čudovite narave.

Tema vikenda je bil začetek Abrahamove zgodbe. Abrahamovo zgodbo smo namreč izbrali za osrednjo temo v letošnjem veroučnem letu pri družinski katehezi.

Pri prvi katehezi za družine, s katero smo v petek po večerji vikend začeli, smo »reševali« nerodovitne maline iz vrtička ene izmed naših družin: da bi obrodile dobre in sladke maline, bi jih bilo smiselno pognojiti, obrezati in presaditi, smo ugotavljali. In Bog je podobno storil tudi z Abrahamom – poslal ga je na pot, blagoslovil ga je in ga tudi preizkušal. Pa ne samo z Abrahamom, tudi z nami! Do Kančevcev smo imeli kar dolgo pot, na vikendu smo gotovo morali kdaj stisniti zobe in potrpeti, vsi pa smo si obetali, da bo naše druženje prineslo veliko sadov. Sledil je zabavni večer s pesmimi in bansi ter večerna molitev. Ko so otroci zaspali, smo imeli katehezo zase še starši. Ob Abramu, ki ga je Bog preimenoval v Abrahama, smo se pogovarjali o imenih v Svetem pismu, nato pa tudi o imenu in identiteti (našega) Boga.

Na vikendu je bilo doživetij zares veliko.

V soboto in nedeljo smo dan začeli s kratko slavilno molitvijo za družine. P. Primož je za starše pripravil tri nagovore (1 Mz, 6-20) ter vprašanja, ob katerih smo razmišljali v tišini ter si nato podelili svoje misli, občutja, zgodbe.

Medtem so se otroci družili z animatorkami. V sobotnem dopoldnevu je vsak okrasil svojo mapo, ki jo bo v letošnjem letu uporabljal pri družinski katehezi. Preizkusili pa so se tudi v hitrostni poti po slavnem labirintu v Kančevcih. V soboto popoldne so tudi otroci prisluhnili Abrahamovi zgodbi in izpisali nekaj citatov. Nato smo imeli celo veliko igro za družine! Zaradi močnega dežja smo jo izvedli kar v prostorih doma, a smo se ob premikanju med točkami kljub temu pošteno razmigali. Na točkah (Sveto pismo, družinska kateheza, zabava in geografija) pa smo razmigali še naše možgančke. Iz listkov, ki smo jih ob uspešno opravljeni nalogi dobili na točkah, smo sestavili Abrahamov rodovnik – spoznali smo kar nekaj generacij njegovih prednikov in naslednikov. Imen je bilo tako veliko, da je bil to pravi pravcati izziv tudi za naše očete! Pa še oni so si morali pomagati s Svetim pismom.

Pred večerjo smo imeli sveto mašo, po večerji pa pričevanje p. Primoža za družine – o tem, kako je Bog (po)klical njega. Pozno zvečer je s starši svojo zgodbo delil tudi oče J.

Ganjeni in hvaležni zaradi vseh blagoslovov tistega dne smo se odpravili spat.

Nedeljsko dopoldne smo starši preživeli ob podelitvah razmišljanj prejšnjega dne ter v svoji iskrenosti odrinili še bolj na globoko. Čakal nas je še tretji nagovor in vprašanja, za katera je ostalo še nekaj časa za razmislek … Podelitev pa smo prihranili za naše četrtkovo srečanje družinske katezehe. Tako smo naš duhovni vikend še malo raztegnili in s tem vključili tudi tri mamice, ki nismo mogle z nami.

Otroci pa so v nedeljo dopoldne po katehezi odšli celo v »puščavo« in tako kot Abraham tudi oni Bogu postavili oltar (1 Mz, 6-8).

Pred kosilom smo se zbrali pri nedeljski sveti maši v majhni kapeli, kjer je bilo kakor v panju – kar brenčalo je zaradi kopice otrok vseh starosti. Predno smo se poslovili, smo si podelili še zanimivosti, ki smo jih na tem vikendu izvedeli o naših skritih prijateljih – konec koncev je bil eden izmed ciljev tega vikenda, da se bolje spoznamo in povežemo. Zaključili smo s pesmijo – glasba ima v naši družinski katehezi posebno mesto in nas zelo močno povezuje.

Domov smo odšli bogatejši in »zakurjeni«, polni Božjih dotikov, novih spoznanj ter doživetij.

Besedilo: Valentina Pavlič

fotografije: Andrej Sussa