Znašli smo se sredi prostranega morja, sredi svobode podob, ki se v njegovih pravljicah in pesmih izrisujejo pod njegovim peresom, sredi življenja sveta, v katerem so meje, ki jih vsakdanjost določa stvarem, le navidezne. Na to nakazuje naslov njegove pravljice, ki je dala naslov eni izmed njegovih zbirk: Uho sveta . Nenavadno ime, vsekakor. Res, ne moremo si predstavljati ušesa, ki lebdi nad travnikom in posluša izpovedi – tako bolečino kot radost – ljudje, če ne izstopimo iz mejá, v katere smo se – odrasli – pogosto zaprli sami. Pravljica, ta izraz otroka, ki ga nosimo v sebi, tudi ko že odrastemo, je vabilo k iskrenemu doživljanju sveta.
In morda zato ni naključje, da ravno ilustracija iz te pravljice, ki je delo ilustratorja Damijana Stepančiča, krasi naslovnico Petrove zadnje pesniške zbirke Poročilo o Jasperju Krullu . Kdo je dejansko Jasper Krull? Ime je pesnik vzel z nekega nagrobnega napisa, na katerega je pred leti naletel nekje ob Atlantiku. Dolgo časa je nato ime tega neznanca bivalo v njegovih mislih, dokler ni nastopil čas, ko se je izrisala njegova zgodba. Jasper Krull oziroma pater Edelrid je potujoči srednjeveški menih, vagant, ki se prek pesmi, ki jih piše, potaplja sam vase, v svoje doživljanje sveta. Patru Edelridu kljub temu, da je povsem predal božji Previdnosti, ni z ničimer prizaneseno.Bolečina in tesnoba parata njegovo dušo, da kriči, kriči, kriči… In potem: jasnina, nenaden trenutek božje milosti, mogočnega toka, ki teče skozenj in ga preraja vedno znova. Trpljenje je izživeto do konca in tedaj položi pesnika Jasperju Krullu, potopljenemu v veličastvo vseprisotnega Boga, v usta zadnje besede te pesmi: Ves sem uho / v ušesu sveta .
Z glasbo Vivaldija in Bacha sta večer obogatila violinistka Irena Porenta in harmonikar Urban Debevec.
Besedilo: Sergej Valijev
Video: Jože Strajnar
Foto: Tomaž Celarec
