Na god svetega Blaža, škofa in mučenca, ki je zavetnik zoper bolezni vratu in grla. bosta sveti maši po običajnem delavniškem urniku: zjutraj ob 7.00 in zvečer ob 19.00.
Pri obeh mašah bo ob koncu mogoče prejeti tudi t. i. Blažev žegen. Da bo za vse bolj varno, prosimo vse, ki boste prišli po blagoslov, da upoštevate predpisano medsebojno razdaljo, obenem pa tudi duhovniki ne bomo prišli čisto do vas, temveč bomo med podeljevanjem blagoslova ostali na primerni, varni razdalji.
|
Slovenski škofje ordinariji so za podeljevanje blagoslova na god sv. Blaža v času epidemije Covid-19 izjemoma določili spodaj navedeno liturgično obliko. Duhovnik pri oltarju zmoli blagoslovno molitev nad svečama (prim. obrednik Blagoslovi, str. 59 in sl.): Slavimo te, Bog, Gospodar življenja, Vsi: Amen. Voditelj pokropi sveči z blagoslovljeno vodo. Nato samo enkrat pri mikrofonu izreče blagoslov: Na prošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, Odg.: Amen. Nato lahko verniki posamično pristopijo k duhovniku ali diakonu, ki pred njimi drži (prižgani) sveči. Ob tem z roko naredi znamenje križa, ne da bi kaj izrekel. |
Češčenje sv. Blaža je med vernim ljudstvom zelo razširjeno. Zlasti ga časte Hrvati, posebno Dalmatinci. Pravijo mu sveti Vlaho. Dubrovnik si ga je izbral že morda v desetem stoletju za svojega zavetnika. Ko je bil Dubrovnik še samostojna republika, je imel sliko sv. Blaža na državni in trgovski zastavi, na državnem pečatu in kovancih.
V vsej Cerkvi velja sv. Blaž za priprošnjika zoper bolezni vratu in grla. Legenda, ki se opira na zgodovinsko jedro, namreč pripoveduje, da je bil Blaž najprej zdravnik, potem pa škof v Sebasti v Armeniji. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane, so prijeli tudi Blaža. Peljali so ga pred sodnika. Naproti mu je prihitela vdova z edinim sinom in jokaje prosila svetnika, naj reši otroka gotove smrti. Požrl je ribjo kost, ki je niso mogli spraviti iz grla. Trpel je silne bolečine. Sv. Blaž je nekoliko pomolil, dečka blagoslovil in ga ozdravljenega vrnil srečni materi. Sam pa je šel naprej v strašno smrt. Rablji so ga neusmiljeno tepli, potem pa trgali z železnimi grebeni. Naposled ga je dal sodnik obglaviti. To se je zgodilo najbrž leta 316. Sv. Blaž goduje 3. februarja.
V zvezi z omenjenim čudežem, ki ga je storil svetnik na poti v smrt, deli Cerkev vsako leto na god sv. Blaža – Blažev blagoslov. Mašnik najprej blagoslovi sveče za ta blagoslov s posebno molitvijo. Nato vzame dve sveči, zvezani v obliki križa, in ju približa grlu vsakega, kdor želi prejeti Blažev blagoslov. Blagoslov podeli z besedami: »Na prošnjo sv. Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Na te besede odgovorimo z Amen.
»Blažev žegen« je eden izmed številnih blagoslovov, s katerimi Cerkev prav posebno moli za svoje vernike. Tudi ta blagoslov ima moč iz njene molitve in našega pobožnega prejemanja. Zato je neupravičeno vsako zaničevanje, ki ga izražajo besede: »Koristi toliko ko blažev žegen.«
