Drugi birmanski vikend je potekal od petka 5.4.2019 do nedelje 7.4.2019. V petek smo se zbrali pri župniji Dravlje in se z avtobusom odpeljali v Strunjan, kjer smo preživeli vikend. Ko smo tja prišli, smo se razvrstili po sobah in imeli večerjo. Po večerji smo se razvrstili v skupine po imenih različnih očakov: Noe, Abraham ( v kateri sem bil jaz), Jakob in Mojzes. Po večerji smo pogledali film, ki govori o paru ateistov, kateremu bi kmalu umrla hčerka. Rešila jo je medicinska sestra, ki je govorila o tem, kako jo je Jezus poslal tja. Ker je govorila tako prepričljivo, je žena postala kristjanka in poskušala prepričati še svojega moža. Njen mož pa je začel temeljito preučevati Jezusovo vstajenje in ko je ugotovil, da je vse resnično, je še on postal kristjan. Potem smo odšli spat.

Zjutraj smo po jutranji telovadbi imeli zajtrk. Po zajtrku smo izdelali plakate o očakih, po katerih so se imenovala naša skupina. Ko smo končali smo imeli orientacijski »tek« pri katerem smo spoznavali darove Svetega Duha in ponavljali vprašanja za birmo. Po kosilu smo igrali nogomet proti animatorjem. Po naši zmagi smo imeli mašo kar sredi travnika. Nato smo imeli večerjo, kateri je sledil obisk cerkve in duhovnika.

Naslednji dan smo spet imeli jutranjo telovadbo, kateri je sledil zajtrk in priprava na mašo. Pred mašo smo še spakirali in počistili dom. Potem je sledila maša, kjer smo našim staršem predstavili plakate. Po maši smo imeli gostijo in nato odšli proti domu.

Tim Kavčič

 

V petek smo se odpeljali na Primorsko. Ko smo prišli v Strunjan, smo se najprej namestili v svoje sobe, ki sicer niso bile tako prostorne, vendar nas to v nadaljnjih dneh ni motilo, ker v njih nismo preživeli skoraj nič časa. Potem smo se razdelili v skupine, v katerih smo se pomešali birmanci, ki se še nismo tako dobro poznali med sabo. Zvečer smo si ogledali film, in se o njem potem tudi pogovorili. Bil mi je zelo zanimiv, ker sem izvedela veliko novega oz. sem dobila nov pogled na stvari, ki sem jih že vedela.

Naslednjega dne smo imeli orientacijski tek, pri katerem smo se birmanci v skupini bolje spoznali. V soboto smo prav tako imeli tekmo nogometa, birmanci proti animatorjem, pri kateri smo birmanci (na našo srečo) zmagali.

V nedeljo smo s svojimi skupinami napisali nekaj prošenj, zahval… ki smo jih pri maši prebrali. Maše so se udeležili tudi naši starši. Po maši smo imeli kosilo, skoraj pojedino, potem pa smo se odpravili domov.

Ta vikend mi je bil bolj všeč, ker je bilo bolj toplo in sončno, prav tako pa se mi zdi, da smo se birmanci še bolj povezali in se tudi bolje spoznali z animatorji. Pohvaliti moram tudi animatorki Katjo in Tejo, ki sta nam odlično kuhali. Želim si, da bi imeli še več takih vikendov.

Ana Kranjc Praprotnik

V Strunjan smo prispeli v petek zvečer. Tam nas je že pričakala večerja, carski praženec. Potem smo se zbrali v skupnem prostoru in se razdelili v skupine po očakih: Noe, Abraham, Jakob in Mojzes. Nato smo si ogledali film z naslovom »Primer: Jezus« in se pogovarjali o njegovi zanimivi vsebini. Z večerno molitvijo smo se izročili Bogu in odšli spat.

V soboto navsezgodaj so nas s svojim predirljivim vreščanjem prebudili galebi. Komaj so galebi odleteli, že so prišli naši animatorji in nas vrgli iz postelj z glasno pesmico “Tonček Balonček”. Najprej smo šli na jutranjo telovadbo, ki sta jo vodila p. Primož in animator Matej. Tekli smo do strunjanskega križa na vrhu hriba in splačalo se je – zagledali smo čudovit klif in razgled čez morje do zasneženih gora. Lačni smo se vrnili v dom, kjer je že vse dišalo po zajtrku. Ko smo se najedli, smo se zbrali v skupinah in pričeli delo: vsaka skupina je izbrala najpomembnejša dejstva iz življenja posameznega očaka in naredila plakat. Sledila je orientacija na temo darov Svetega Duha. Po kosilu in počitku smo se fantje z animatorji odpravili na bližnje igrišče, kjer smo odigrali tekmo nogometa in seveda zmagali! Potem smo imeli mašo na prostem med oljkami. Sestradani smo dočakali večerjo – slastne hrenovke (animatorji zelo dobro razvijajo svoje kuharske sposobnosti 🙂 ). Po večernem druženju ob

kitari, kartah, namiznem nogometu in zapestnicah smo se odpravili v cerkvico Marijinega prikazanja in imeli adoracijo. Zaspani smo takoj popadali v postelje.

Noč je hitro minila, zjutraj nas je spet zbudil “Tonček Balonček” (sploh ne vem, kdo ga je povabil 🙂 ). Po kratkem jutranjem sprehodu do križa smo pojedli, kar je ostalo od prejšnjih dni. Pripravili smo se na mašo in pospravili sobe ter se spakirali. Nato je sledila maša in po njej obilno kosilo iz starševskih prtljažnikov.

Vikend je minil hitro in prinesel veliko novih in močnejših prijateljskih vezi.

 David Medvešek

 

Moje mnenje o birmanskem vikendu

Bilo mi je zelo všeč, saj smo tri dni preživeli brez elektronskih naprav in se bolje spoznali. Najbolj všeč mi je bil namizni nogomet, ki sem se ga precej naučil igrat, ter postal dolžan animatorjema Poliju in Mat’cu vsakemu po eno pepsi.

Motilo me je to, da je imela moja skupina pri orientaciji najdaljšo pot. Hrana je bila dobra, saj ko smo prišli z orientacije vsi izmučeni, je res prijalo pojesti tople makarone.

Motilo me je bujenje, ki je bilo prezgodaj.

Čeprav smo premagali animatorje v nogometu, nobenemu ni bilo do telefonov, saj smo se preveč zabavali.

Izkušnja, ki mi je bila najbolj všeč, je bila izdelovanje zapestnic. Škoda le, da je vse prehitro minilo.

Timotej Jan Wolf

Za drugi vikend v Strunjanu sem se odločil, ker se je za to odločila večina mojih sošolcev in prijateljev. Ko smo prispeli, smo se razdelili v štiri skupine. Jaz sem pristal v skupini “Jakob”. Zvečer so nam animatorji pripravili slastno večerjo – natančneje “šmorn”. Po večerji smo si ogledali film o ateistični družini, ki se na koncu filma pridruži veri. Film mi je bil zelo všeč in poučen.

Po ne tako dobro prespani noči smo zjutraj opravili jutranjo telovadbo. Tekli smo do križa na klifu, tam naredili nekaj vaj in se hitro odpravili nazaj do hiše na dober zajtrk. Po zajtrku je sledilo delanje zapestnic,  pri katerih se nisem odrezal najboljše. Sledila je orientacija, skozi katero smo vadili vprašanja za birmansko spraševanje. Utrjevanje vsebine mi je bilo zelo všeč, malo manj pa dolga pot. Naša skupina je bila dobra, ne pa najboljša.

Moj najljubši del vikenda pa je bila nogometna tekma proti animatorjem. Že drugič letos so animatorji  izgubili. Pozno zvečer pa smo se odpravili v cerkev. Tam smo peli in molili. Bil sem že zelo zaspan, zato nisem veliko sodeloval.

Po drugi dobro prespani noči  je sledilo pospravljanje hiše. Naša skupina je bila zadolžena za sesanje. Ob 12.00 se je začela maša, pri kateri smo predstavili svoj plakat in sodelovali na različne načine. Na mašo so bili povabljeni starši, ki so poskrbeli tudi za skupno kosilo iz prtljažnika.

Sam vikend mi je bil zelo všeč in zabaven, zaradi dobre družbe in organizacije. Zelo mi bo ostala v spominu zmaga proti animatorjem. Ti so bili zelo prijazni in so nas naučili veliko novega.

Anže Robič

Foto: Matej Zupan