Prvi dan, ko sem prišla, smo gledali film. Po ogledanem filmu smo se o njem se pogovarjali in nato odšli spat. Zjutraj so nas animatorji zbudili ob 7.30 z zelo glasno glasbo. Ko smo vsi vstali, nekateri z zamudo, smo se peš odpravili do križa, kjer smo imeli tudi telovadbo. Nazaj smo prišli sestradani in zajtrk nas je že čakal. Medtem ko so nekateri pomivali posodo, smo imeli prosto, nato pa odšli po skupinah, ki so nosile imena očakov (Mojzes, Jakob, Noe in Abraham), in naredili plakate. Plakat skupine Noe je bil seveda najboljši :)…
Po tem smo odšli na orientacijo po Strunjanu ki je bila zabavna in hkrati tudi zelo težka. Kosilo je bilo odlično, saj so kuhali animatorji. Ko smo si vsi malo odpočili, so fantje odšli igrati nogomet proti animatorjem. Seveda so zmagali in zaradi tega smo eno uro lahko uporabljali telefone. Pred večerjo smo imeli še mašo pod oljkami. Po končani večerji smo imeli čas, da smo se malo spoznavali in družili, kar je bilo zelo zabavno. Po adoraciji smo vsi zelo utrujeno takoj zaspali.
Zjutraj smo ponovili isto stvar kot prejšnji dan. Po zajtrku smo izvedeli, da je par fantov dobilo dodatnih pet vprašanj in da bo skupina Jakob, ki je imela črno piko, pomivala stranišča. Ko smo pospravili celo hišo, smo se še malo pozabavali z animatorji in nato imeli mašo. Po maši pa smo se vrnili v dom, kjer smo se najedli.
Mislim, da bomo ta vikend težko pozabili.
Lucija Arko
Dogodivščina se je začela v petek, ko smo se odpravili iz Dravelj. Pot je bila dolga, vendar smo se pogovarjali ali brali knjige …, tako da nam ni bilo dolgčas. Ko smo prišli, smo naprej pogledali sobe, se “naštimali” in raziskovali hišo (odkrili smo namizni nogomet, ki je bil skoraj vedno glavna stvar v skupnem prostoru). Nato smo pojedli super večerjo in zmolili, ter pogledali film o ateistični družini, ki je odkrivala Boga, potem pa smo seveda šli spat.
Zjutraj smo po telovadbi in zajtrku tradicionalno pletli zapestnice iz vrvic (in bilo je težje, kot si mislite). Ker smo se kmalu naveličali tega, so nas animatorji poslali na orientacijo, kjer smo ponavljali vprašanja in spoznavali darove Svetega Duha. Zelo smo se zabavali, ker je bila pot kratka in smo lahko hodili zelo (ZELO) počasi. Potem smo igrali nogomet proti animatorjem, in bili prva birmanska skupina, ki smo jih premagali :).
Nato smo imeli mašo v naravi (natančneje med olivami). Potem smo odšli nazaj, pojedli in imeli zabavni večer. Tam je vsak delal, kar je hotel. Eni so igrali nogomet (med njimi tudi jaz), eni tarok, remi, eni pa so pletli zapestnice (tisti, ki še niso obupali nad njimi :). Naslednji dan je bilo bolj kratko, saj smo po zajtrku pospravljali, pakirali, se pripravljali na mašo in ker smo bili prehitri, smo potem morali zapraviti pol ure (uspelo nam je s pogovarjanjem in petjem nove (afriške) pesmi). Nato je bila maša. Po njej je bilo kosilo (kar so prinesli starši). Nato smo se morali posloviti od novo pridobljenih prijateljev 🙁 in v veliki vročini smo odšli vsak po svoje.
Mislim, da nam bo ta vikend ostal v spominu.
Jan Vodopivec Suhadolc
Foto: Matej Zupan
