Simfonična pesnitev je epopeja v spomin ob 100-letnici prve svetovne vojne, še posebej pa padlim v septemberskih bitkah leta 1916 na Goriškem in Sveti Gori.
V glasbo so vpete recitacije dramskih igralcev, ki predstavljajo našega pesnika Simona Gregorčiča z njegovimi pretresljivimi verzi slutnje vojnih strahot, Božje vile, ki ga tolaži, ter slovenskega, avstrijskega, italijanskega, madžarskega in ruskega vojaka, ki berejo avtentična pisma, ki so jih pisali s fronte svojim domačim oziroma so jih dobivali od domačih na fronto.
Dogajanje povezujejo plesalke, ki predstavljajo simbolično stran vsega dobrega in tolažečega. Folklorna skupina pleše brezskrben rezijanski ples vse do usodnih eksplozij bojnega meteža. Otroška folklorna skupina ponazarja brezskrbnost otroštva v središču vojne vihre. Prikazan je tudi avtentičen prizor božičnega srečanja obeh sprtih vojskujočih strani v prvem letu vojskovanja, skupina s citrarjem na čelu zapoje božično pesem, ponižne kmečke družine prosijo za dober izhod vojne, osamljeni pater tava in se sprašuje kdaj bo konec vojnih strahot, od daleč povezuje mešani pevski zbor orkestralne dele s pesmimi v jezikih bojujočih se strani.
|
Avgust Ipavec, slovenski skladatelj in duhovnik, ki je že štiri desetletja zaposlen v bolnišnici Otto-Wagner-Spittal na Dunaju, prihaja iz Gorice (Italije). Prejemnik zlatega častnega znaka Republike Avstrije (leta 2006) in medalje za zasluge Republike Slovenije (2018) je svoje življenje posvetil teologiji in glasbi. Po diplomi na Teološki fakulteti v Ljubljani leta 1966 je vpisal študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in ga leta 1974 z odliko zaključil. Podiplomski študij je nadaljeval na dunajski Visoki šoli za glasbo, ki ga je opravil v razredu prof. Alfreda Uhla. V opusu Avgusta Ipavca izstopajo obsežna glasbena dela s programskim ozadjem, ki so pogosto povezana s plesno muzo, poleg teh pa oratoriji in velika zborovska dela: baletna suita Zlatorog (1974), Križev pot, štirijezična maša Missa populorum, ki so jo leta 2003 izvedli na Sveti Gori v koncertni postavitvi, oratorij o sv. Frančišku Asiškem Fonte d’Amore, oratorij o pesniku Simonu Gregorčiču Pusti peti moj’ ga slavca, iz leta 1998 oratorij o sv. Benediktu in sv. Bernardu Ad Missam in Agris. |
Ljudska simfonična pesnitev Barve zelenega smaragda, ki jo je začel pisati leta 2008 na podlagi navdiha, ki je prišel od zunaj, vključuje velik simfonični orkester, zbor, recitatorje in plesalce. Besede Avgusta Ipavca: »Bila bi velika laž, če bi rekel, da sem skladbo napisal sam. Navdihe sem dobil ob srečanjih v dolini Soče. Bil sem duhovnik v Kobaridu. Slišal sem besede pranečaka Simona Gregorčiča: ˝Za vsakim grmom vidim ranjenega vojaka!˝ Zanimivo je, da ljudje v dolini Soče, kjer je tudi moje stalno bivališče, živijo s spomini tragične zgodovine. Ta žlahtna posebnost duše – sočutje – je v velik ponos in je dragocen biser slovenskega naroda.« Neizvedeno skladbo je leta 2014 revidiral, za dokončno obliko pa ga je navdihnilo glasbeno srečanje z dirigentom Marjanom Grdadolnikom in njegovim zborom.
|
Skladbo Barve zelenega smaragda bi lahko razdelili na štiri dele: prvega z naslovom Simon Gregorčič, drugega Sonce planin, tretjega Žalostna pot vojakov in njihova smrt in četrtega Vojakove neveste poroka. Skladbo, ki obeležuje 100-letnico prve svetovne vojne in soške fronte, povezujejo besedila primorskih pesnikov in izvirna pisma vojakov, polna tenkočutnosti, enkratnosti in pretresljivosti v madžarščini, slovenščini, italijanščini, nemščini, ruščini in francoščini. »V vojni trpijo vojaki, z njimi vsa dolina in ljudje. Hvaležen sem pokojnemu režiserju Marjanu Bevku, ki me je spodbujal in obdaroval z avtentičnimi pismi. Želim, da bi njegovo poslanstvo v dolini Soče ostalo večno.« |
Na odru Gallusove dvorane CD bo pesnitev zazvenela v koncertni obliki z 90-članskim simfoničnim orkestrom in več kot 150 nastopajočimi na sceni Andreja Stražišarja ter v režiji in koreografiji Henrika Neubauerja.
Instrumentalni del bosta izvedla Budimpeštanska filharmonija Tarsasag in Simfonični orkester Cantabile iz Logatca pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika, zborovski del pa mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca z gostujočim zborovodjo Primožem Malavašičem.
Glasbo dopolnjujejo recitacije dramskih igralcev in eden teh predstavlja tudi pesnika Simona Gregorčiča, ki je z verzi sporočal slutnje vojnih strahot.
Med nastopajočimi bodo tudi plesalke Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, otroška folklorna skupina Pastirci izpod Krna in KUD igralska skupina Drežnica, skupina z ljudskim citrarjem in mala madžarska orkestralna skupina.
Koproducenta sta Slovenski inštitut na Dunaju, kjer je poslovodja naš župljan dr. Vincenc Rajš in Fundacija Poti miru v Posočju iz Kobarida. Slike v spodnji galeriji so bile posnete, ko je bila skladba prvič izvedena septembra 2016 v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori.
Foto: Matej Vidmar (Kulturni dom Nova Gorica)
