30. julij 1961 – 30. julij 2021

Novice
Povej naprej!

Dravlje, nekdaj prva vas na Gorenjskem so postale znamenite po letu 1644, ko je v teh krajih razsajala kuga in so se Draveljci zaobljubili, da bodo postavili cerkev v čast sv. Roku, če kuga preneha. Ker se je to res zgodilo, so držali obljubo in sezidali cerkev sv. Roka, ki je postala znana romarska cerkev. Predvsem ob velikem šmarnu in godu sv. Roka (16. avgust) so se valile trume romarjev v Dravlje. Cerkev je bila podružnica župnije Šentvid nad Ljubljano. Služba božja je bila najprej predvsem ob nedeljah in praznikih, kasneje  pa tudi občasno ob delavnikih. Zato so Draveljci že v 1. polovici 20. stol. pošiljali prošnje na ljubljansko škofijo za samostojno župnijo. Končno jim je prošnjo uslišal tedanji škof, kasnejši nadškof in svetniški kandidat msgr. Anton Vovk, ki je dne 30.7.1961 slovesno razglasil Dravlje za samostojno župnijo z zavetnikom sv. Rokom. Za župnijskega upravitelja je bil imenovan jezuit p. Alojzij Štrubelj.

Mesec dni pred razglasitvijo je bilo župnijskemu uradu Šentvid s Škofijskega ordinariata v Ljubljani dne 28.junija 1961 pod štev. 1629 dostavljeno tole sporočilo:

Na eno prihodnjih nedelj naj se v Dravljah oznani naslednje: 

Z dne 1. avgusta letos bo ustanovljena nova župnija v Dravljah. Slovesnost bo na nedeljo, dne 30. julija 1961 zvečer. Takrat bo prevz. g. škof novo župnijo razglasil in novoimenovani župnik nastopil in maševal.

 

Dekret, s katerim je bil začasno določen p. Alojzij Štrubelj za župnijskega upravitelja je bil podpisan na škofijskem ordinariatu v Ljubljani dne 24. julija 1961 pod št. 1833.

V soglasju z Vašim predstojništvom Vas s tem dekretom imenujem za upravitelja nove župnije Dravlje v Ljubljani z naročilom, da darujete v smisli kan. 466 par.l. ob določenih dneh (ob nedeljah in zapovedanih praznikih – op. Pis.) sv. mašo za župljane, da vestno in natančno upravljate premoženje ter da tudi druge svoje dolžnosti vestno izpolnjujete.

Službeno mesto nastopite 30. Julija, tj. ko bo ustanovljena župnija v Dravljah, in nastop sem javite.

Pozdrav in blagoslov!                   

                                                                                                                                                škof  +Anton Vovk l.r.


Ustanovna listina župnije Dravlje je bila izdana 26. julija 1961 pod štev. 1864. 

Anton Vovk

po božji in apostolskega sedeža milosti  ljubljanski škof

I.

Prebivalstvo soseske Dravlje in okolice v župniji Šentvid nad Ljubljano neprestano in hitro raste, tako da tvori z Ljubljano že strnjeno naselje. Med prvotno večinoma kmečki živelj se priseljujejo delavci in nameščenci in tu rastejo nova industrijska podjetja.

Dušni pastirji iz župnije Šentvid ne morejo uspešno oskrbovati tako naraslega števila vernikov. Župnija Šentvid nad Ljubljano šteje že nad 20.000 vernikov. Že dolgo vrsto let je v Dravljah posebej božja služba, verouk za mladino, prvo obhajilo, božična polnočnica, pobožnosti prvega petka in prve sobote; letos so bili tam opravljeni tudi obredi velikega tedna.

Verniki iz Dravelj so že ponovno izrekli svojo željo po novi župniji v Dravljah.

Kanonični razlog, kakor ga zahteva kanon 1427 par. št. 2, da se ustanovi nova župnija, torej obstoji. Skrb in odgovornost za toliko število duš pa sili, da se nova župnija v Dravljah ustanovi čimprej.

 

 II.

Da se spolni vse, kar se po pravu zahteva, je bilo najprej urejeno naslednje:

1. Župnijski upravitelj v Šentvidu nad Ljubljano se z ustanovitvijo nove župnije v Dravljah strinja in je ustanovitev pomagal pripravljati.

2. Ker župnija Šentvid nima pravega župnika, je bil vprašan za izčrpno mnenje tudi promotor justitia dr. Andrej Snoj. Ta je z odgovorom z dne 18. junija 1961 ustanovitev župnije v Dravljah priporočil s pristavkom, da s tem župnik v Šentvidu tudi gmotno ne bo nič prikrajšan, ker se število vernikov tudi v Šentvidu samem hitro množi.

3. Stolni kapitelj v Ljubljani je bil z aktom škofijskega ordinariata  z dne 15. junija 1961 po kanonu 1428 par. 1. vprašan za mnenje. Vsi kapitulatorji so se pritrdilno izrekli za ustanovitev.

4. Vernikom tega ozemlja je bila nameravana ustanovitev župnije sporočena v posebnem oznanilu, v katerem so bile označene tudi meje nove župnije.

 

III.

Ko je torej vse, kar pravo zahteva, spolnjeno, s svojo redno oblastjo, ki mi jo daje kanon 1428 par. l.:

1.  o d c e p i m  od župnije Šentvid nad Ljubljano ozemlje, katerega meje so naslednje:    

Pot od ježenske župnijske meje proti gorenjski železniški progi po sedanji meji med župnijama Šentvid nad Ljubljano in Spodnja Šiška tako, da pride na progo spod nekdanjega draveljskega kolodvora pri prelazu, nato po gorenjski železniški progi proti Ljubljani, nato od proge po bodoči cesti na Celovško cesto zgor št. Celovška 180 (zdaj je ta porušena- op. pisca), ki ostane v župniji Spodnja Šiška, čez Celovško cesto dalje po Šolski ulici do šole v Zgornji Šiški, nato čez Vodnikovo cesto in po meji k.o. Dravlje, in to od začetka Koseške ulice čez travnike ob Ledarski ulici, ki pride v župnijo Dravlje, do Podutiške ceste, ki pride vsa v župnijo Koseze, do betonskega nadvoza na Podutiški cesti, nato gre proti zapadu po cesti skozi gozd, do mostu pred Podutikom, od tod po stari meji med občinama Šentvid in Šiško – to je najprej do občinskega kamna pri naselju Zlatek, ki pripada župniji Dravlje, dalje pod vasjo Kamna Gorica, ki ostane v župniji Šentvid, preko Kamnogoriške ulice tako, da Zapuže pripadejo župniji Dravlje, Pržan pa ostane v župniji Šentvid; ta meja odseka del pržanskega sveta, ki se globoko zajeda v draveljsko ozemlje proti Zapuški cesti – zato hiše št. 5 na Pržanu pripada Dravljam; dalje gre med vasjo Trata, ki ostane v župniji Šentvid, in naseljem Na Trati, ki pripade župniji Dravlje in po poti do transformatorja; od tod pa po travniku južno od tovarne Tiki (zdaj TAPO) – (op. pisca) do Celovške ceste, ki jo prečka, in na stezo severno od tovarne Štora (zdaj Dekorativna – op. Pisca) do gorenjske železniške proge in čez njo dalje na ježensko župnijsko mejo;

2.  r a z v e ž e m  vse cerkvenopravne vezi med župnijo Šentvid nad Ljubljano in odcepljenim ozemljem ter vezi med šentviškimi župniki oziroma njihovimi namestniki ter verniki odcepljenega ozemlja;

3.  u s t a n o v i m  na odcepljenem ozemlju novo župnijo v Dravljah in v njej združim vse vernike odcepljenega ozemlja;

4.  r a z g l a š a m  podružno cerkev v Dravljah, posvečeno sv. Roku, spoznavalcu, za župnijsko cerkev nove župnije;

5.  p r i d e l i m  novo župnijo v Dravljah dekaniji Ljubljana – mesto.

 

IV.

Vse nepremičnine in premično imetje dosedanje podružnice Dravlje je odslej last župnijske cerkve istotam. Vernikom se ne nalagajo nobena pravna bremena.

Župnijski upravitelj in župnijska pisarna se za zdaj vselita v cerkveno hišo za cerkovnika.

Cerkev naj si nabavi krstni kamen. Za matične knjige in pečat je poskrbljeno,

 

V.

Pokopališče v Dravljah, ki ni cerkvena last, bo tudi za naprej služilo mrličem s širšega ozemlja. Zato ima duhovščina župnije Šentvid in nove župnije Koseze pravico, župnijsko cerkev v Dravljah pri pogrebih porabljati kot svojo pokopališko cerkev, nima pa pravice, v njej opravljati druga opravila za rajne.

 

VI.

Ta dekret stopi v veljavo  v nedeljo, 30. julija 1961.

m. p. + Anton Vovk, škof ljubljanski l.r.                                           

V ustanovni listini Dravlje št. 1864 je predvsem poudarjeno hitro rastoče število prebivalcev, priseljevanje delavcev in nameščencev med prvotno pretežno kmečko prebivalstvo in rast novih industrijskih podjetij. Ob ljudskem štetju marca 1961 je bilo le 3031 prebivalcev, medtem ko jih je danes okrog 16000.

Bodoči župljani smo se na slovesnost dobro pripravili, ne samo duhovno, ampak smo tudi Rokovo cerkev slavnostno okrasili s številnimi venci od stropa in stebrov. Na oltarju sta oba angelčka držala napis: »Bogu hvala«. Gospod škof je imel pridigo na mali prižnici, ki sedaj služi kot oltar, obrnjen k ljudstvu, v Rokovi cerkvi. S svojim gromkim glasom se je spominjal svojih obiskov v Dravljah v času delovanja svojega prijatelja in sodelavca g. Mirka Bartola, ki je pred vojno deloval v Dravljah in Zgornji Šiški kot subsidiarij  (pomožni kaplan). Zato je poznal dolgoletno željo Draveljcev, ki jo sedaj uresničuje. Poudaril je tudi lastnosti dobrega župnika, kakršnega želijo ljudje: dober pevec, govornik, družaben, prijatelj otrok, prijatelj bolnikov. Najbolj pa je poudaril, naj bo služabnik Kristusov in predvsem molivec in naj bo vsako nedeljo in zapovedan praznik sv. maša darovana za župljane. Tako bo tesno povezan s svojimi župljani. Pridigo je končal z željo, naj ostanemo zvesti sv. Roku in župniji.

 Na TEJ povezavi lahko preberete kroniko župnika p. Lojzeta Štrublja za leto 1961.

 

Nekaj o pripravi na ustanovitev nove župnije lahko preberete v poglavju “Pripravljata se dve novi župniji” iz knjige Dravlje – iz starih korenin novo drevo, avtora p. Lojzeta Štrublja, prvega draveljskega župnika. Knjiga je bila izdana leta 1981.

 

Nove župnije in župnika vsi krajani niso bili veseli. P. Štrubelj je imel kar precej težav, niso mu samo grozili, tudi streljali so nanj.

Novi župnik je poleg dušno pastirskega dela neutrudno obnavljal in popravljal cerkev, streho, zvonik, mežnarijo, pa tudi zunanjost cerkve in okolice skupaj s kaplanom p. Kovačem, ki je prišel v Dravlje že spomladi naslednjega leta. Pri delu so pomagali številni župljani, ki so bili cerkvi zvesti in se niso bali posledic.  S skupnim delom se je počasi začela oblikovati župnijska skupnost.

V šestdesetih letih je naša župnija po zaslugi  vseh župnikov, kaplanov in vseh  patrov jezuitov, ki so kdajkoli delovali v Dravljah, zrasla iz majhnega semena v veliko drevo. Ali kakor je ob 20 – letnici napisal njen prvi župnik p. Štrubelj, je iz starih, skromnih korenin zraslo novo, mlado in orjaško drevo.

Poleg male, baročne cerkvice sv. Roka je zrasla nova, moderna cerkev Kristusovega učlovečenja. Gonilna sila pri gradnji nove cerkve je bil letošnji zlatomašnik p. dr. Lojze Bratina. Načrtoval jo je letošnji Prešernov nagrajenec arhitekt in akademik Marko Mušič. Samo Bog ve, kaj vse je zaradi nje moral  v tistih, cerkvi nenaklonjenih časih, prestati p. Bratina.

Kaj naj rečemo ob šestdesetletnici župnije farani? Veliko je tistih, ki so si prizadevali zanjo, že počiva na božji njivi. Mi vsi pa, tako tisti, ki smo bili pri slovesnosti ustanovitve zraven, in tudi vsi mlajši in mladi, ki ste prišli v to faro kasneje, moremo in moramo reči: Bogu hvala! Gospod, Ti si bil naše pribežališče od roda do roda. Zakaj v Tvojih očeh je 100 let, kakor včerajšnji dan, ki je minil kakor nočna straža. Tako nam daj spoznati štetje naših dni , da pridemo do srčne modrosti. (Ps.90).

Zahvala tudi vsem patrom jezuitom, ki ste kdajkoli delovali in bivali v Dravljah, ali pa ste nas spremljali z molitvijo, pa tudi vsem dobrotnikom cerkve. Vsi skupaj prosimo dobrega Boga, naj še naprej spremlja in blagoslavlja našo župnijo.

 

Besedilo: Marija Koman

Foto: arhiv župnije in Tomaž Celarec


Viri:  

p. Lojze Štrubelj: Dravlje – iz starih korenin novo drevo

Praznovanje življenja – zbornik ob 50.  letnici župnije (na voljo še: https://www.zalozba-dravlje.si/sl/knjiga/praznovanje-zivljenja )        

Prejšnji prispevek
Blagoslov voznikov in vozil na Krištofovo nedeljo 2021
Naslednji prispevek
Zvonovi v zvoniku sv. Roka