Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. (Mr 6, 30-31)

1. berilo: Jeremija 23,1-6

Psalm: Knjiga psalmov 23,1-3a.3b-4.5.6

2. berilo: Pismo Efežanom 2,13-18

Markov evangelij 6,30-34

V evangeliju te nedelje je poudarjena skrb zase; v telesnem, duševnem in duhovnem smislu. Ko si utrujen, se je treba odpočiti in nato nadaljevati delo z novo močjo. Pri tem se krepi tudi zavest ponižnosti in potrpežljivosti, da ne bomo naenkrat ter sami rešili sveta. Potrebno je najti notranji ritem; telesno, duševno in duhovno ravnovesje, v katerem lahko dolgo zdržimo in prenašamo velike napore v prizadevanju za dobro. Kristjani smo danes pred velikimi izzivi, še posebej v Evropi, zato rabimo zbranost. Vzeti si je torej dobro čas zase, sproti reševati stvari, ki nas notranje bremenijo, odpreti se bližnjim in jim zaupati. Samota je potrebna, ko se želimo soočati z najglobljim v sebi in najti duhovni mir. Ravno čas počitnic je zelo primeren za duhovne vaje ali preprosto nekaj dni tišine v primernem okolju, kjer smo sami s seboj in z Bogom. Podobno velja za odnose z našimi najbližjimi, za katere si pogosto vzamemo premalo časa.