»Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli.«

(Mt 13,17)

Jaslice 2010

Vse v večjo Božjo slavo

 

Besedilo iz zgibanke ob jaslicah:

Ljudska legenda pravi, da je Jezus, ko se ozrl na levo in desno ter zagledal osla in vola, zavzdihnil: “Oh, a to je družba Jezusova?“. Jasličarji vam bomo leta Gospodovega 2010 približali Družbo Jezusovo, ki je po milosti Božji nastala dobrih 1500 let kasneje, ter katere člani živijo lučaj stran od draveljskih jaslic.

Leta 1491 se je v baskovski provinci na gradu Loyola rodil Iñigo (Ignacij). Po vsej verjetnosti bi šla njegova življenjska zgodba v pozabo, če se ga v nekem trenutku ne bi dotaknilo Božje usmiljenje. Iñigo je bil plemiškega rodu. V mladosti je svoj čas posvečal lovu, dvorjenju damam, glasbi in plesu ter kar je temu še nemarnih reči. Božja previdnost je hotela, da mu je pri obrambi mesta Pamplona topovska krogla močno poškodovala levo nogo. V času okrevanja po operaciji noge je Iñigo iz dolgočasja začel prebirati knjige o življenju Jezusa in svetnikov. Iñiga so pričevanja svetnikov tako zelo nagovorila, da se je odločil, da lagodnemu plemiškemu življenju naredi konec in se posveti odkrivanju in izpolnjevanju načrta, katerega je zanj pripravil Bog. Na Monserratu je opravil življenjsko spoved. V Manresi  je živel skromno življenje, kjer je v  hudih notranjih bojih opuščal svoje življenjske načrte in jih z držo poslušnosti in pripravljenosti počasi zamenjeval za Božje z zastavljajočim si vprašanjem: “Oče, kaj želiš od mene, kajti tvoja volja, Oče, ne moja, naj se zgodi?“. In kot je prikazano v jaslicah, se je zgodila Njegova volja.

In kaj nam zgodba o spreobrnjenju Ignacija sporoča dandanes? Mar nismo vse prevečkrat podobni plemiškemu Iñigu, ki v svojem napuhu dela načrte brez Božjega blagoslova? Mar se ne zavedamo, da je v Psalmih pisano: “Če Gospod ne zida hiše,

se zaman trudijo z njo njeni graditelji“ (Ps 127)? Gospod nam preko mnogoterih znamenj sporoča, da skupaj z našimi načrti drvimo v prepad, a se tega sploh ne zavedamo. Z  znaki in ležečimi policaji nas skuša obvarovati objestne vožnje skozi življenje. Mi pa se mnogokrat ne zmenimo za opozorila. Še več, v svoji nespameti se jezimo - gledano z našimi očmi - nad „krivičnimi“ zakoni, ki nam jih posreduje Bog. Nebeškemu očetu s prstom kažemo na druge voznike življenja in ga grajamo: “Zakaj se ne ukvarjaš rajši z onimi, ki so zares zavozili svoje življenje? Mene pusti lepo na miru. Jaz že vem, kaj delam.“ A Oče nas ima preveč rad, da bi dopustil, da bi skrenili s poti. Ako je potrebno, nam pošlje tudi topovsko kroglo v nogo, da bi naposled vendarle doumeli svojo zmoto. Kajti v Pismih je pisano: “Bolje je zate, da prideš pohabljen ali hrom v življenje, kakor da imaš obe roki ali nogi in si vržen v večni ogenj“ (Matej 18, 6-10). Vse, kar moramo mi storiti, je, da se tem ali onim znamenjem ne izogibamo, ampak pred njimi ustavimo in z Očetom pokramljamo, kaj delamo narobe in kaj moramo popraviti. Doumeti moramo, da se brez Božjega blagoslova za tako imenovanimi našimi načrti skrivajo načrti hudega Duha, ki nam jih je, Hudič namreč, podtaknil kot svoja. Kajti kjer ni Boga, ima Hudič veliko prostora za svoje rogoviljenje.

Jezuiti so se zaobljubili, da bodo aktivno in z vso predanostjo z Božjo pomočjo odkrivali in  živeli poslanstvo, ki jim ga je Bog položil v zibelko. Najdemo jih tako pri vodenju župnij, univerz, kot tudi pri vodenju misijonskih središč v deželah, kjer še niso slišali za Vstalega Zveličarja. Prav tako nudijo duhovne vaje in oskrbno vsem, ki so je potrebni. Zagotovo pa  opravljajo tudi najrazličnejša dela, ki so skrita našim očem in za katera ve le On. Za vsa vidna in nevidna dejanja ljubezni - Bog jim povrni. 

Mar ni tudi vsak izmed nas, tako kot bratje Družbe Jezusove, poklican, da v svojem življenju, na svojem področju, po svojih zmožnostih, uresniči Božji načrt, da živi in oznanja veselo novico – evangelij?  Tako kot v priliki so bili tudi vsakemu izmed nas zaupani talenti. Nekdo jih je dobil 5, drugi 10, spet drugi 20. Mar smo lahko tako nespametni, da jih bomo pred Njegovo obličje prinesli natanko toliko, kolikor nam jih je bilo zaupano? Ali vendarle ni naša dolžnost, da jih pomnožimo ter tako postanemo orodje v Božjih rokah? Tako bomo ob dopolnitvi časov, ne zaradi naših talentov, ampak zaradi Božje milosti, odrešeni, kajti Gospodu smo odprli vrata srca.

Ob letošnjem božiču vam želimo topovske krogle v nogo, da bi tako spoznali, kako čudovite načrte ima za nas pripravljene Gospod, če mu le želimo prisluhniti.

 

Draveljski jasličarji

Dodatna razlaga jaslic - tukaj

Knjiga Romarjeva pripoved - tukaj


1. Ignaciijeva mladost

2. Bitka za Pamplono

3. Ignacijevo spreobrnjenje

4. Montserrat

5. Manresa

6. Romanje v Sveto deželo

7. Barcelona

8. Zaobljube na Montmartru (rojstvo Družbe Jezusove)

9. Videnje v La Storti

10. Pavel III. prizna Družbo Jezusovo

11. Misijoni

11.1. Frančišek Ksaver

11.2. Matteo Ricii - Kitajska

11.3. Redukciji v Južni Ameriki

12. Slovenija

12.1. Gabriel Gruber

12.2. Ignacijev dom duhovnosti v Ljubljani

12.3. Župnija Dravlje

© 2017 Župnija Ljubljana Dravlje. Vse pravice pridržane. O avtorjih.