»V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!«

(Mt 25,21)

Jaslice 2006

Zgodba Kristusovega učlovečenja

 

Besedilo iz zgibanke ob jaslicah:

»In ti, Betlehem, dežela Judova,
nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji;
iz tebe bo namreč prišel vodnik,
ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«
Mt 2, 6

Letošnjo vzpodbudo za jaslice smo našli kar v domači župniji, v posvetitvi cerkve Kristusovega učlovečenja. Veliko je cerkva, ki so posvečene temu ali onemu svetniku, v čemer ni nič napačnega, vendar nam lahko vsi ti svetniki odvrnejo pogled od tega, kar je zares pomembno. Nasprotno je cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah edinstvena, ker nas opominja na edinstven dogodek v zgodovini - kako je Bog postal človek, a ostal Bog.

Začetek zgodbe je razdeljen na dva dela, katerih pa ne moremo strogo ločiti. Zgodba predstavlja umiranje Stare zaveze Boga z Izraelovim ljudstvom in rojevanje Nove zaveze Boga z vsemi nami. Tako lahko Zaharijevo zažiganje kadila v templju in rojstvo Janeza Krstnika razumemo kot vez med obema zavezama, ki simbolično doseže vrhunec, ko si Elizabeta in Marija padeta v objem. Celotna preostala zgodba je dokaz, kako nam Jezus stoji ob strani in nas podpira v vseh naših preizkušnjah, ker jih je tudi sam doživel. Z rojstvom in prihodom na ta naš svet nam je Bog na nedvoumen način pokazal, da od nas ne zahteva ničesar, česar sam ne bi bil pripravljen storiti. Kot je od Abrahama zahteval daritev Izaka, a si je premislil, tako je s svojim Sinom, ki ga je pustil križati, šel še korak naprej. S tem, da Ga je žrtvoval, je vsem nam dal možnost odrešitve. Tako lahko Jezus vsakega posebej nagovori: »Ne boj se! Tudi jaz sem imel mater Marijo, kateri je angel pojasnil, kaj se bo zgodilo. Tesarja Jožefa, ki je, kot vsak zemeljski oče, imel svoje napake, pa sem ga vendarle spoštoval. Tako sem bil med popisom prebivalstva v Betlehemu, kamor sta se napotila Jožef in Marija, brezdomec. Rodil sem se kot hlapec, v jaslih, med živino. Tam so me, na moje presenečenje, obiskali Modri z Vzhoda in betlehemski pastirji, ki so se mi prišli poklonit. Čeprav sem hkrati Bog in človek, sem dopustil, da so po judovskih običajih opravili darovanje v jeruzalemskem templju. Da, tudi begunec sem bil. Herod mi je stregel po življenju, zato sem moral bežati v Egipt. Ljubi moj otrok, zelo dobro vem, kako se počutiš, zato naj ti povem, da se vedno lahko obrneš name«.

Pa smo se kdaj že vprašali, kakšen je naš delež pri tem? Na prvi pogled ni povezav s takratnimi dogodki. Ali pač? Mar nismo tudi mi kot duhovnik Zaharija, ki ni zaupal Gospodu? Mogoče se prepoznamo v omahljivem Jožefu, ki ga je vse prevečkrat skrbelo mnenje drugih? Ali še huje, smo mar podobni ljudem v Betlehemu, ki jim noseča žena predstavlja samo breme in nadlogo ob pozni uri? In Bog ne daj, da bi bili kdaj podobni nespametnemu Herodu, ki je mislil, da lahko Boga umori proti Njegovi volji! Se mar s podobnimi dejanji tako ne postavljamo po robu rojstvu Jezusa v nas?

Z rojstvom Jezusa je Bog v nas posadil seme odrešenja, ki čaka, da vzklije. Kako gojiti to seme, da bo rodilo večno življenje? Ali nam Trije Modri in pastirji ob ognjih ne ponujajo najboljšega odgovora? Trije Kralji so zaradi svoje modrosti razumeli pomen zvezde Repatice, ki je bila kažipot k novorojenemu Detetu, in ji sledili. Naj nam bo njihova modrost zgled pri prepoznavanju božjih znamenj, po katerih se nam razodeva Bog.

Vendar nam modrost nič ne koristi, če ne bomo podobni preprostim pastirjem, ki so prvi doumeli, da je odrešitev mogoča samo po Detetu, ki se je tisto noč rodilo na betlehemskih poljanah.

Želimo vam modrosti Treh Kraljev in uboštva v duhu betlehemskih pastirjev,

draveljski jasličarji

 


Napoved rojstva Janeza Krstnika

Luka 1,5-25

5 V dneh Heroda, kralja v Judeji, je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharija. Bil je iz Abíjeve duhovniške skupine, njegova žena pa je bila izmed Aronovih hčera; ime ji je bilo Elizabeta. 6 Oba sta bila pravična pred Bogom. Živela sta brez graje, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih. 7 Otrok nista imela, ker Elizabeta ni bila rodovitna, in sta bila že zelo v letih. 8 Ko je bila na vrsti Zaharijeva skupina in je opravljal duhovniško službo pred Bogom, 9 ga je po običaju duhovniške službe zadel žreb, da je šel v Gospodovo svetišče zažgat kadilo; 10 vsa množica pa je ob uri kadilne daritve molila zunaj. 11 In prikazal se mu je Gospodov angel, ki je stal na desni strani kadilnega oltarja. 12 Ko ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in obšel ga je strah. 13 Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je tvoja molitev! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina. Daj mu ime Janez. 14 V veselje in radost ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva, 15 ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. 16 Veliko Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. 17 In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom, nepokorne k modrosti pravičnih in ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo.« 18 Zaharija je nato rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je v letih.« 19 Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico. 20 Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo izpolnile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«
21 Ljudje so medtem čakali na Zaharija in se čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču. 22 Ko pa je prišel ven, jim ni mogel nič povedati. Tedaj so spoznali, da je imel v svetišču videnje. Dajal jim je sicer znamenja, vendar je ostal nem. 23 In ko so se dopolnili dnevi njegove službe, je šel domov. 24 Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in govorila: 25 »Tako mi je storil Gospod v dneh, v katerih se je ozrl name, da mi odvzame mojo sramoto pri ljudeh.«

Napoved Jezusovega rojstva - Gospodovo oznanenje 

Luka 1,26-38

26 V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, 27 k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. 28 Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« 29 Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. 30 Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. 31 Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. 32 Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida 33 in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« 34 Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« 35 Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. 36 Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. 37 Bogu namreč ni nič nemogoče.« 38 Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.


Marija obišče Elizabeto

Luka 1,39-45

39 Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. 40 Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. 41 Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha 42 in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! 43 Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? 44 Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. 45 Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«


 

Rojstvo Janeza Krstnika

Luka 1,57-66

57 Elizabeti se je dopolnil čas poroda. Rodila je sina. 58 Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. 59 Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu hoteli dati ime Zaharija, 60 toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.« 61 Oni pa so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« 62 Z znamenji so spraševali njegovega očeta, kako bi ga hotel imenovati. 63 Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. 64 Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga. 65 Vse njihove sosede je obšel strah in po vsem judejskem gričevju se je govorilo o vseh teh rečeh. 66 In vsi, ki so zanje slišali, so si jih vtisnili v svoje srce in govorili: »Kaj neki bo ta otrok?« Gospodova roka je bila namreč z njim.

 

Jožefu se prikaže angel

Matej 1,18-25

18 Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča – bila pa je noseča od Svetega Duha. 19 Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil. 20 Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. 21 Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« 22 Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku:

23 Glej, devica bo spočela in rodila sina
in imenovali ga bodo Emanuel,
kar v prevodu pomeni Bog z nami. 24 Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi 25 in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus.


 

Popis

Luka 2,1-7

2
1 Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. 2 To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. 3 In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. 4 Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, 5 da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. 6 Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. 7 In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.

 

Jezusovo rojstvo

Janez 1,1-18

1 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. 2 Ta je bila v začetku pri Bogu. 3 Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. 4 V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. 5 In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.
6 Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. 7 Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. 8 Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. 9 Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. 10 Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. 11 V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. 12 Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime 13 in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.
14 In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. 15 Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« 16 Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. 17 Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. 18 Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.

 

Pastirji in angeli

Pastirji obiščejo Jezusa

Luka 2,8-21

8 V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. 9 Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. 10 Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. 11 Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. 12 To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.« 13 In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila:
14 »Slava Bogu na višavah
in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«
15 Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« 16 Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. 17 Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. 18 In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. 19 Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. 20 In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.
21 Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.

 

Jezusa darujejo v templju

Luka 2,22-38

22 Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, 23 kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, 24 in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka.
25 Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. 26 In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. 27 V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, 28 ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel:
29 »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika
po svoji besedi v miru,
30 kajti moje oči so videle tvojo rešitev,
31 ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev:
32 luč v razodetje poganom
in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«
33 Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. 34 Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, 35 in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.«
36 Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, 37 nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. 38 Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema.


Modri obiščejo Heroda

Modri obiščejo Jezusa

Matej 2,1-12

2

1 Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem 2 in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« 3 Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. 4 Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. 5 Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku:
6 In ti, Betlehem, dežela Judova,
nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji;
iz tebe bo namreč prišel vodnik,
ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«
7 Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. 8 Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« 9 Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. 10 Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. 11 Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. 12 In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

Beg v Egipt 

Matej 2,13-15

13 Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« 14 Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. 15 Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.

Herod da pomoriti otroke 

Matej 2,16-18

16 Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel od modrih. 17 Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju:
18 Glas se je slišal v Rami,
jok in veliko žalovanje.
Rahela je jokala za svojimi otroki
in se ni hotela potolažiti, ker jih ni.

Vrnitev iz Egipta

Matej 2,19-23

19 Ko je Herod umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah 20 in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« 21 Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. 22 Ko je slišal, da vlada v Judeji Arhelaj namesto svojega očeta Heroda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. 23 Ko je prišel tja, se je naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da bo namreč imenovan Nazarečan.

 

© 2017 Župnija Ljubljana Dravlje. Vse pravice pridržane. O avtorjih.